|
Written by Umaar Tokosel Bah on Monday, 09 January 2012 03:39
|
LGN 08/01 Sinuwaaji ina nganndiranoo waanjitaade jananum ngam feewnude hono mum ina yeeya. Ñemmbo-ñemmbo maɓɓe wonaa buleet, kono kewi jooni koo noon diwii haali. Laamu Siin (chine) hollitii won ñamo-ñamo keso mo joom en restoraaji njaltini to Siin mbaawɗo ittude teew mbabba tugal waɗta ɗum no teew nagge nih gila e mbaadi haa e dakame mum.
E ko laamu Siin saakti, e nder hojomaaji 90, restoraaji to Siin ina mbaawi waylude teew mbabba tugal mbaɗta ɗum teew nagge. E ko ɓe kabri, joom mum en ngadotoo ko waɗde e teew mbabba tugal oo ñamo-ñamo (produit) ngam ɓoltude balngol mbabba ngol hade maɓɓe waɗde heen ñamo-ñamo goɗɗo gittaaɗo e na’i ngam ɓeydude e teew mbabba oo balngol teew nagge.
|
|
jokku taro...
|
|
|
Written by Umaar Tokosel Bah on Friday, 28 October 2011 19:12
|
LGN 28/10 Nafoore leɗɗe e nder nguurndam renndo men limotaako; gila e ñaameteeɗe, daborteeɗe haa e cafrorteeɗe. Hay so olo e nguli ustii ko heewi e leɗɗe puɗatnooɗe haa won heen nih nattii yiiteede ko heewi ko wayi no puuleemi e keeleele, hannde won keddiiɗe keewɗe ɗe nafoore mum anndaa hay so kesam-kesamaagu e karallaagal kesal doktoreeɓe won ko ruŋtini en heen. Ina jeyaa e ɗeen leɗɗe, bambammbi (won heen mbiyi ɗum kupampami).
Bambammbi ko lekki keewki fuɗde e sara nappuuji calti caggal gure wolla kam e ceene. Ko lekki kadi ki baramlefi (won heen mbiyi baralli) mum keewi kosam (ndeendelam ndanejam). Kosam kiin lekki noon ina heewi nafoore to bannge cellal haa arti e safaara gaañannde ubbitiinde.
|
|
jokku taro...
|
|
Written by Umaar Tokosel Bah on Friday, 19 August 2011 04:45
|
LGN 18/8 Wonaa Senegaal, wonaa Muritani, wonaa Mali; to ngarɗaa fof ko njiyataa ko ɓee in a tooñoo gite, ɓeya ina kooƴee safaara sabu ñaw gite pottinɗo gure fof.
Ñaw gite biyeteeɗo appoloo naatii kadi e nder leyɗeele afrik gila Muritani haa yettii Gammbi. Ñaw oo, hay so in a teskaa o mo heewi artude e oo sahaa, ko hikka o ɓuri bon'de e nder ndaaɓu sabu makko teskeede won e sahaaji hirbude galle fof laawol gootol. E yowitaade e cafroowo Samane to Bakkel, so o arii e neɗɗo, o adortoo ko muusu gite haa joom mum waɗta tooñaade; ko ndeen gite joom mum ngojjata kadi ɗe ɓulde dondonnde.
|
|
jokku taro...
|
LGN 14/03 E no woowiri waɗde e kala hitaande, hikka kadi Abu Caam Ngaari Laaw ina anniyii waɗde njillu mum e diiwaan Fuuta hee. Eeraango makko faati ko e hrijin’de tewaade ñawu Sidaa. Hikka ko e gure Kanel, Joolol, Ganngel Sule e wuro Bow o anniyii yahde.
Caamel artii kadi, ardii e doole. Ngam rewindaade e hare makko e ko faati e ñawu sidaa, Abuu Caam ganndiraaɗo Ngaari Laaw ƴettii lappol mum. Caggal suɓngo sukaaɓe yimooɓe e dow kawgel ngel ɓe mbaɗi, labaaɓe ɓee ndenndinte nawee e lappol maɓɓe. « E nder teemedde sukaaɓe, ko heen seeɗa tan cuɓaa »
|
|
jokku taro...
|
LGN 02/03 Defre hesere: La Fiscalité des Systemes Financiers Décentralisés (SFD) au Sénégal yaltii e kuɗol Abu Wele. Hannde ɗo pelle gollorɗe (entreprises) kaaletee mbyalaandi gollal mumen e ɗowngo kañum e jokkondiral hakkunde mumen e laamu e booñuuji, hakkillaaji keewɗi ina tuundi sabu perol laaɓtungol paamnotoongol e hakkille mo jaŋnganaani horde ngalu e booñuuji weeɓaani. Oon gagga ina teskaa haa e duɗe toowɗe wolla nih booñuuji mawɗi.
Abu Wele, jeyaaɗo to Siiwre Caamɓe e ŋoral maayo to bannge Muritani, gonɗo hannde expert-comptable to Ndakaaru ina jogii talki seedamfaagu mawɗi ɗi ina heen DESCASE (seedamfaagu toowngu jaŋde njeñcudi e ɗowngo pelle) DSG (seedamfaagu toowngu compatble). Jooɗiiɗo e nder Ndakaaru, Abu teskiima yolnde mawnde e nder humpito ngo pelle e jeñcinooɓe jawdi poti rewde ngam gollodaade e laamu e booñuuji.
|
|
jokku taro...
|
LGN 02/03 E tuugnaade e doosɗe leydi Senegaal, ina haɗaa maahde sara maayo haa teeŋti e maayo mawngo “geeƴ”. Ngam falaade musiibaaji baawɗi yan’de heen, jaagorɗo kalfinaaɗo mahdi, hono Aadama Sal anniyiima helde hakke kuɓeeje sappo mahanooɗo e fonngo maayo geeƴ e ŋoral Ndakaaru.
So laamu Senegaal haɗii mahdi sara maayo geeƴ, ko hoohooɓe nguun laamu ɓuri heewde toon, kamɓe ɓuri jogaade toon galleeji e nokkuuji.
|
|
jokku taro...
|
LGN 05/02 Ngam dogde caɗeele puɗɗiiɗe e leyɗeele Tinisii, Esipte, ekn, heewɓe mbiyii Wadd ustiri jeyguuli ko ngam lakitde musiiba sabu bone ficcat laaci. Kono haa jooni ɗum laataaki, sabu yeeyooɓe njaɓaani tawo rewde heen. Ko maa polisee en mbiyaa yoo njah cunnoyoo yeeyooɓe jattiniiɓe ɓe.
Juutii ko leydi Senegaal ina won’di e caɗeele nguura kono hay goot daŋkaaki. Maa a taw ko ngol ɗoo woni gadanol ko laamu Wadd ina ustaa coggu nguura, hay si wonii ɓe mbaɗiino eɓɓoore e sahaa Agiibu Sumaare nde o ardii jaagorɗe.
Hannde noon laamu fellitii ustude coggu kono yeeyooɓe njaɓaani tawo, sabu ɓe wiyde, ko maa ko ɓe cominoo koo gasa. Laamu naniraani oon ngantu jam, sabu caggal ñalawma aljumaa haŋkadi ko poliseeji nuletee yoo ƴeewndoyoo kala caliiɗo ustude. Kala caliiɗo, ɓe cisira njeeygu mum wolla ɓe naŋnga ɗum.
|
|
jokku taro...
|
|
|
|
|
|
|
Page 1 of 2 |