| Roɓindo jaayndeeji Mali 18 Ut 2011: mbaar ko jam? |
| Written by Umaar Tokosel Bah on Friday, 19 August 2011 04:08 |
|
Jaaynde "Le Combat" kañum addi ko fitina jeyaaɓe leegal Duwansana e nder Bamako sabu maɓɓe seppude ñolo-ñolo e mbalit leegal maɓɓe. Ɗiɗo e maɓɓe ngoni ko e kasoo maa won jonte ɗiɗi sabu meer Duwansana hono Faatumata Dummbiya Kontee noddude polis e maɓɓe. Mette maɓɓe ina mawni, hannde noon ɓe ceppaani kono ɓe peŋ baasuuji, ɓe tuŋngi buubaaji maɓɓe e yeeso joowre mbalit nde ngam hollude mette maɓɓe. E kuɗol Bureema Taraore, haala gasaani sabu dawriyankooɓe naatii e ndii ngamri. "Le Republicain" dawri ko reentin'de dawrugol Mali fayi ko ɗo feewaani so jaggital waɗaani. E kuuñitagol Asan Kone, CENI (fedde horoore suɓngooji Mali) jogori ko tafeede tawa luutndiiɓe laamu ngalaa heen geɗal. E siftin'de mo, luural mawngal ina waɗi hakkunde laamu e luutndiiɓe mum e dow tafngo oon goomu haa luutndiiɓe ɓe ko ko ngeddi. "Le Pretoire" ne artii e kaan haala, kono e yiyde maɓɓe, tiba Mali jappilii sabu laamu ATT ko ko ƴetti poofte ɗoon ɗo luure e caɗeele ɓuri heewan'de leydi ndi. Mbela ko ko teyaa wolla ko ko fooftaa haa hakkillaji ngarta? Ɗoon ko naamnal ngal alanaaka jaabawol. Jaaynde "22 Septembre" maandinii Mali ko ko teeŋiraa e dawrugol mum. Laamu e doŋke safrude ñabbuuji renndo mum, luutndiiɓe laamu e doŋke kawrugol peeje mumen. E nder ɗuum fof, hannde alaa ko heddii so wonaa wullitoyaade ñaawooɓe toowɓe leydi ndi e seerndude ko funndi hakkunde maɓɓe e laamu kono eɓe njogii njoorti "maa laamu ATT ruttoro caggal e jaɓɓal mum." Jaaynde nde kadi habrii luutndiiɓe laamu ndañii sago mumen e won e baŋnge: so dañde no doggol e windito wootooɓe Mali yuurnitoraa haa yananee mo woni kala ina winditii etee ko funndi alaa heen. E gardagol Generaal Siyaaka Sankare, hawraama e peeje no golle puɗɗorii. Binndol Umaar Tokosel Bah, Kampala Uganda ngam Lewlewal Group Networks, www.mbiimi.com Lewlewal Group Networks ina yetta yillotooɓe mbiimi.com. Miijooji mon e binndanɗe ɗe ina walla min wuurtude golle e coklaandi renndo ngoo. Tiiɗnoɗen e hokkude miijooji men e dow needi, hakkilantaagal e muñal jahdungal e yiɗde ɓamtude golle men. |




LGN

